O nas ·
Začetki posestva segajo v 14. stoletje, postopno je kmetija skozi čas prerasla v pravi kmečki podeželski dvorec z meščanskimi fasadami, parkom med vinogradi pikolita, okrasnimi vrtovi z Oranžerijo in vodnim plavalnim bazenom iz leta 1865. Ponaša se z lastnim urejenim izvirom vode, kar je za kraško področje redka posebnost.
Ena izmed znamenitosti pa je tudi 400 let stara murva, najstarejše sadno drevo na Slovenskem, ovekovečena v priljubljenem ljubezenskem zgodovinskem romanu Murva Fabianijevih, avtorja Renata Ferrarija.
Maks Fabiani
Danes so vse stavbe in vrtna arhitektura zaščiten kulturni spomenik, dobro poznan kot rojstna hiša in dom enega izmed najpomembnejših Kraševcev, Maksa Fabianija (1865-1962), arhitekta in urbanista mednarodnega slovesa, ki je s svojim vizionarstvom med drugim zaznamoval tudi Kras in bližnji Štanjel.
Njegove zasnove in vizionarske ideje so vplivale ne le na arhitekturo, temveč tudi na razvoj mest in urbani prostor. Kot osebni svetovalec cesarja Franca Jožefa je bil ključen pri obnovi Ljubljane po potresu leta 1895, kjer je zasnoval nov urbanistični načrt, ki je mestu dal prepoznaven videz.
Fabiani je bil arhitekt z globokim občutkom za prostor in tradicijo, kar je razvidno v njegovih delih, kot so Narodni dom v Trstu, vila Krisper v Ljubljani in številni projekti v Gorici in na Dunaju. Poleg arhitekture je bil tudi pionir urbanizma v Srednji Evropi in pisec številnih strokovnih del.
Maks Fabiani je s svojo kreativnostjo in vizionarstvom prispeval k razvoju urbanih središč in še danes velja za enega največjih slovenskih arhitektov, ki je pomembno zaznamoval kulturno dediščino Srednje Evrope.
Stare zgodbe v novi preobleki
Poslovne dejavnosti Ville Fabiani slonijo na štirih stebrih: pridelava vrhunskega vina, revitalizacija kulturnega spomenika z omogočanjem javnega ogleda, butične turistične nastanitve, živahno družabno stičišče: kulturni in izobraževalni dogodki, poslovna in strokovna srečanja, poročne slovesnosti.